Specialna pedagoginja, pisateljica, predavateljica in mama
Anja Antolović
Moje ime je Anja.
Po poklicu sem specialna pedagoginja.
Svoje ožje področje dela sem vezala na vedenje, čustvovanje in osebnost.
Izkušnje sem več kot desetletje nabirala v šolskem sistemu, kjer delam z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in z učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju.
Sem pedagoginja v srcu, pisateljica, predavateljica in mama.
Koncept vzgoje, ki temelji na filozofiji “manj je več”, sem razvila na podlagi izkušenj in enostavnosti kot dveh glavnih komponent pri vzgoji srečnih otrok.
Rodila sem se v četrtek, leta 1989. na Reki, Hrvaška.
Z mojim rojstvom smo postali štiričlanska družina. Na otroštvo imam lepe spomine. Pomembne osebe v mojem življenju sta bila babica in dedek.
Na začetku šolanja so me opredelili kot otroka s težavami pri branju, pisanju in računanju, hkrati pa kot otroka z visoko čustveno inteligenco. Mogoče sem zato danes specialna pedagoginja.
Kot družina smo veliko časa preživeli v naravi. Uživala sem ob opazovanju živali in poslušanju petja gozdov. Kmalu sem odkrila svoj dar za pisanje zgodb, kar je bilo izjemno pomembno, saj sem imela v šoli velike težave z učenjem.
Poleti 2004 sem se vpisala na Srednjo zdravstveno šolo na Reki, smer fizioterapevt. Program mi je bil lahek, saj je obsegal veliko strokovnih predmetov in KONČNO sem bila uspešna! Takrat sem prvič pomislila, da morda tudi jaz imam možnost, da postanem študentka, ne glede na učne težave.
Leta 2008 sem se vpisala na specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Brez znanja slovenskega jezika sem stopila na povsem novo življenjsko pot, pripravljena tudi na možnost, da izpitov ne bom naredila. Pa mi je USPELO!
Študijska leta so bila lepa, ustvarila sem kvalitetna in trdna prijateljstva. Začela sem neskončno pot dela na sebi. Zaljubila sem se v osebni razvoj in fascinantne načine preoblikovanja določenih vedenjskih vzorcev. Moja zavest se je širila, s tem pa tudi želja po tem, kdo želim biti.
Leta 2013 pišem diplomo v afriški državi Malavi, kjer živim in delam tri mesece. Ob vaški šoli so zgradili center za otroke z učnimi težavami. Moja naloga je bila napisati program za prostovoljce, ki bodo tam delali, in pripraviti izobraževalno gradivo za otroke.
Zame je to bila čudovita izkušnja! Afrika mi je popolnoma odprla srce in me naučila lekcijo iskrene hvaležnosti.
Leta 2014 sem diplomirala, pridobila naziv profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike ter se zaposlila na osnovni šoli s prilagojenim programom.
Kot učiteljica sem postala del sistema, ki ga ne podpiram. Zato je bilo na začetku težko in zahtevno umestiti svoje ideje in stil poučevanja v kalupe sistema, a tam kjer je volja, je tudi pot!
Danes veliko prostega časa preživim v naravi, v najboljši družbi svojega sina. Radi imava potovanja, ker naju povezujejo in hkrati notranje bogatijo. Obožujem pohodništvo, še posebej, ko lahko z vrha vidim jezero. Veliko berem, največ knjige o naravi, živalih, pa seveda o otrocih. Pišem kratke zgodbe za odrasle in ustvarjam slikanice za najmlajše.
